STAROST NI ZA MEVŽE

Sva ob kozarčku sedele in modrovale o starih in zdajšnjih časih, pa Melit’k potarna o tej in oni nevšečnosti v povezavi z zdravjem. Da bova do smrti že gverale sva zaključili. Za piko pa Melit’k pristavi : A veš, starost ni za mevže.

Ana Marija Kovač, Bled

MEDVED NA AVTOBUSU

Moja pokojna mama Marina Bačar je bila zelo hvaležna slikarki Meliti Vovk, svoji bivši učiteljici likovne vzgoje na blejski osnovni šoli. Melita Vovk je navdušila mojo mamo, da se je posvetila likovni umetnosti. Vse življenje sta ostali v stiku. Nekega dne – če se prav spominjam, je bilo v jesenskem času, morda leta 1975 – sta se srečali na avtobusni postaji. Melita Vovk je bila dejavna tudi na področju scenografije in je tistega dne čakala na avtobus proti Ljubljani. Pod plaščem je v naročju držala velikega medveda (igračo, seveda), kateremu je bilo namenjeno, da bo odigral pomembno vlogo v neki dramski predstavi. S seboj je imela tudi dežnik in veliko torbo. Moja mama je prevzela del prtljage. Ko je pripeljal avtobus, so se potniki gnetli po stopnicah. Do šoferja so se prebili tudi Melita Vovk, moja mama, medved, dežniki in torba. Saj se spominjamo, kakšne so bile v tistih časih vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi. Kdor se je prebil do sedeža, je zmagoslavno obdržal svojo pozicijo vse do končne postaje. Toda tistega dne se je neka dobra duša spomnila načel tako imenovane “družbeno-moralne vzgoje”: neka ženska je vstala s sedeža in se je nasmehnila Meliti. Odstopila ji je sedež, saj je bila prepričana, da je pred njo mama z otrokom. V gneči ni opazila, da je Melita pravzaprav držala pod plaščem medveda. In tako je Melita Vovk udobno sedela na avtobusu vse do Ljubljane.

Marisa Monti, Bled

BOJAN ŠTIH IN POLICAJ

Bojan Štih se je sredi noči vračal domov po sredini Šubičeve ceste v Ljubljani. Policaj ga je ustavil in legitimiral. »Plačali boste kazen.«
Štih: »Zakaj kazen, saj nisem nič naredil.«
Policaj: »Pešci morate hoditi po pločniku.«
Štih: »Saj nisem pešec.«
Policaj: »Kaj pa ste?«
Štih: »Avto.«
Policaj: »Aha. Plačali boste kazen …« in pove bistveno višjo kazen.
Štih: »Zakaj pa to?«
Policaj: »Nimate prižganih luči.«
Bojan Štih je komentiral: »Prav rad sem plačal višjo kazen tako domiselnemu policaju.

Alenka Dunja Župančič, Ljubljana